Začetek januarja je in zdi se, da je sedaj čas, ko
zeliščarji spimo. Pa ni tako. Ta vikend bo v moji kuhinji dozorelo drugič
nastavljeno šipkovo vino, ki je osnova za šipkov kis. Poleg tega, da letos že drugo
leto zapored pripravljam šipkov kis, sem se lansko jesen prvič odločila za
pripravo kisa iz plodov jerebike. Že septembra sem našla zrele plodove jerebike
in ker je jerebika nekoliko manj aromatična in ob nastajanju vina izloči manj
barve kot šipek, sem se odločila, da bom vino in kis iz jerebike pripravila le
enkrat. Pri šipku pa sem postopek ponovila dvakrat. Sedaj zagotovo mislite, da
sem pomešala pojme in popila preveč šipkovega vina in tako enkrat pišem o vinu
drugič o kisu. Zadeva je taka, da ob vretju nastane najprej vino, potem pa iz
njega kis. Postopek pri pripravi vina iz šipka ali jerebike je pri obeh enak.
Približno kilogram plodov operem in jih vsujem v velik steklen kozarec. Nato
prevrem 4 litre vode in ¾ kilograma sladkorja. Pustim, da se sladkana voda
ohladi in nato z njo prelijem plodove v kozarcu. Kozarec prekrijem z bombažno
krpo, potem pa počakam štiri tedne. V tem času se v kozarcu namnožijo kvasovke,
ki jim je zaupana zelo pomembna naloga. Navadno, sladkano vodo v kateri se
kopajo plodovi šipka ali jerebike morajo
spremeniti v vino. Po štirih tednih je zabava za kvasovke zaključena in vino,
ki je nastalo v tem času je primerna osnova za kis. Da iz takega vina nastane
kis, je potrebno vino odcediti s plodov, preliti v drug kozarec in nanj
nastaviti kisovo gobico ali pa doliti deciliter dobrega domačega kisa. Meni je
bolj všeč kisova gobica. Pri šipku postopek s sladkano vodo ponovim še enkrat, saj
je v plodovih še dovolj dobrih snovi za pripravo vina. Potem plodove zavržem,
plodove jerebike zavržem že po prvem vretju. Potem, ko sem vino odlila v
poseben kozarec, je potrebno še kakšne štiri tedne, da iz vina nastane kis. Pri
tem se alkohol spremeni v ocetno kislino in tako nastane dober domač kis. Tisti
iz jerebike je malce trpek, tisti iz šipka pa zelo nežen. Sama pripravim dovolj
kisa za vso leto.
In prav sedaj čakam, da bo v petek mlada luna, potem bom odcedila
drugič pripravljeno šipkovo vino in nanj nastavila kisovo gobico. Kis, ki pa že
zori, bom zalila z malo vode. Sama na štiri litre kisa dodam približno
deciliter vode. To ponovim vsak mesec in sicer tisti teden med mlado luno in
prvim krajcem. Se sprašujete zakaj? Zato, ker ne morem iz svoje coprniške kože
in ker moram vsako zadevo narediti malce coprniško. No, to je za hec. V resnici
je potrebno domač kis vsak mesec zaliti z vodo, da ne postane preveč kisel in
na koncu neuporaben. Da je zato najbolj primeren čas med mlado luno in prvim
krajcem, pa je že moja babica vedela povedati. Ob času mlade lune se kis prične
obnavljati, zato je dobro, da se mu v času med mlado luno in prvim krajcem
prilije malo vode, s tem se kis dolgo časa ohranja svež in mlad. Moja babica se
je držala pravila, da se zalivanje kisa opravi prvi petek po mladi luni. Sama pri
tem nisem tako natančna in to opravim pač en dan med mlado luno in prvim
krajcem. Tako se tudi v zimskem času najde kaj za počet.
Vsi, ki vas lepo in prav nič zimsko vreme vleče v naravo, že
lahko nabirate regrat, ki konec meseca oktobra spet postane užiten. No, saj
užiten je tudi poleti, vendar nas takrat motijo trdi listi, pozno jeseni, pa
listi spet postanejo mehkejši. Poleg regrata lahko v tem času za solato
nabirate navadno zvezdico, ki se v šopih bohoti na njivah in vrtovih. Navadna
zvezdica je sicer zelo nadležna rastlina, ki pohiti z rastjo vsakič, ko je temperatura
le malo nad ničlo, vendar zelo bogata s C vitaminom, ki ga prav sedaj v
prehrani primanjkuje.
Upam, da sem vam navrgla nekaj idej o tem, kaj bi počeli v
času, ko se zdi, da ni nič za počet.
Še urok, tokrat nekaj za zdravje in srečo, ker je začetek
novega leta. In sicer, plodovi in cvetni listi šipka v čajnih mešanicah ne
prinašajo samo zdravja, ampak tudi srečo. Torej, če želite trdno zdravje in
srečo v življenju, potem pijte šipkov čaj.
Pa lep zoprniški pozdrav vsem!
Ni komentarjev:
Objavite komentar