Čemaževi popki

Tako, pa sem spet nazaj. Čeprav je vmes bilo videti, kot da sem poniknila ali pa me je napadla kakšna čudna neozdravljiva vrsta lenobe. Ni ravno tako. Pomlad je, zunaj je vse cvetoče in jaz imam vedno manj časa za računalnik, potem pa se zdi, kot da nič ne delam. Pa sem delala vmes. Pa še kako. Čisto malo še manjka in bom dokončala kvačkano, pomladno – poletno bluzo za kolegico iz gledališke skupine. Obljubim, da bom objavila fotke ko bom končala, soglasje bodoče lastnice sem že pridobila. Nabrala in posušila sem vsaj za dve košari zelišč, ki bodo končala kot čaj, naredila sem pesto iz čemaža in ravno zadnji trenutek ujela čemaž preden je zacvetel. To je bilo prav za prvi maj, ko sva s Sašo obiskala grad Trakoščan in naredila en velik sprehod okoli jezera. Tam je bila velika gozdna jasa na gosto porasla s čemažem in njegovi popki so tako pogumno stegovali vratove proti soncu, da se nisem mogla upreti nabiralski strasti. Nabrala sem vrečko čemaževih popkov in jih doma vložila v kis. Ta gurmanska specialiteta se dobro poda k suhim salamam, narezkom, siru in povsod kamor se poda česen. Toliko, da boste vedeli, da nisem pozabila na objave na blogu, ampak nekega časa za to pa res nimam.

Se pa v tem prispevku javno opravičujem carinikom na slovensko hrvaški meji zaradi švercanja čemaža in obljubim, da tega več ne bom počela, razen, če me bo spet zaneslo.