Poletje je čas, ko je v gozdu mogoče najti tudi kakšno gobico in prav gobice so tiste, zaradi česar je mene skoraj nemogoče zadržati doma. To so dnevi, ko pridirjam iz službe, kosilo je gotovo v rekordnem času, čas pomivanja posode po kosilu, pa je skrčen na minimum. Potem šibam v klet po kolo in po najkrajši poti pod Pohorje.
Tako je bilo tudi včeraj, s to razliko, da me je v gozdu presenetil dež, v trenutku je postalo v gozdu tako temno, da sem na gobice lahko pozabila, vse na kar sem lahko mislila, je bilo, kje najti primerno zavetje pred dežjem. Glede na to, da dežja niso spremljali bliski in strele, sem se odločila, da stopim pod primerno gosto drevo in tam počakam, da bo prvi pljusk dežja minil. Ko sem se ozirala naokoli, sem najprej izbrala veliko in košato bukev, toda kmalu sem ugotovila, da bukev le ni tako košata, da bi nudila dovolj zavetja pred dežjem. Torej je bilo treba poiskati novo zavetje. Le nekaj metrov stran od bukve sem videla zanimiv par. Prav ste prebrali – par. Dve drevesi, hrast in smreka sta bili ob vznožju debla zraščeni v eno. Kot, da sta se nekoč, pred davnimi leti odločili, da se imata tako radi, da se želita vse življenje dotikati druga druge. In sem rahlo luknjast dežnik bukve zamenjala za malo manj luknjast dežnik zanimivega gozdnega para. Gozdni par mi je bil zanimiv tudi z vidika energije. S hrbtom sem se naslonila na obe debli, na hrast, ki izraža energijo moči, trdnosti in vztrajnosti in smreko, ki izraža energijo napredovanja in pretočnosti. Energija hrasta nam je dobrodošla takrat, ko imamo občutek, da nam v življenju zmanjkuje moči, ko potrebujemo oporo, pa smo v sebi tako izčrpani, da je ne najdemo. Kadar v življenju kolebamo med več ponujenimi možnostmi in se ne znamo odločiti, katera je tista, ki je najboljša, takrat si privoščimo miren počitek ob hrastu, pustimo mislim, da gredo po svoje in odgovor o pravi odločitvi po prej ali slej prišel. Pa tudi občutek, da smo se odločili prav in da trdno stojimo za svojimi odločitvami in dejanji ne bo izostal.
Smreka je drevo drugačne sorte. Ob smreki imamo občutek, da energija skozi njo kar teče, zato so smreke in jelke tako ravne, saj energija kar kipi proti nebu. Energijo smreke potrebujemo, kadar imamo v življenju občutek, da se stvari nikamor ne premaknejo. Ko se nam kar naprej dogaja, da padamo v iste situacije, ko se nam zdi, da smo naredili že vse, da neka stvar steče, da se nam odpre nov posel, mi pa se še kar vrtimo v krogu in več ne vemo, kaj naj še naredimo in kaj delamo narobe, da ne najdemo izhoda. Takrat nam bo energija smreke pomagala uvideti rešitev in najti izhod. Stvari, ki se ne premaknejo bodo stekle same od sebe in naše življenje bo dobilo nov poriv.
Ja saj vem, sedaj vas pa zanima, kaj sem jaz včeraj doživela v objemu dveh izredno močnih energij. Morda lahko zapišem, da sem doživela nekaj res posebnega. Doživela sem, da sem za kar nekaj časa uspela svojo glavo popolnoma izprazniti. Vse misli, ki se mi po navadi podijo po glavi so se umaknile neznano kam, vsi glasovi, ki jih imam v glavi in me opominjajo na vse kar še moram narediti in kaj ne smem pozabiti, so utihnili. Tudi vsi telesni občutki so obmolknili. Nenadoma je bil tam samo gozd, šumenje dežja in čudoviti občutek miru in tišine v glavi. Občutek, ki bi si ga želela ohraniti za vedno, tišina v glavi brez odvečnega balasta, ki nas obremenjuje, možgani popolnoma prosti in osvobojeni, neskončne možnosti za kreativno razmišljanje in ustvarjanje, odprtost za vse odgovore vesolja. Občutek neskončne moči obvladovanja misli in energije, ki teče in teče. Fenomenalno in nepozabno. Komaj čakam, da spet ponovim.
Danes brez urokov, samo nasvet, pojdite do dreves in se pustite začarati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar