Jerebika

Še vedno se v službo vozim s kolesom, to niti ni tako slabo, če pomislim, da naredim nekaj za čistejše okolje, nekaj za lastno razgibavanje in pri tem še opazujem svet okoli sebe. Tako mojim ušesom ni ušel glasen prepir kosov, ki so odkrili dve bogato obloženi drevesi jerebike ob koncu Koroškega mostu, na desni strani Drave. Če boste kaj hodili mimo, ju ne morete zgrešiti, tako bogato sta obrodili in v tej mestni sivini prav izstopata z drobnimi rdečimi plodovi. Kot bi hoteli v mesto in v naš vsakdan vnesti nekaj lepote narave. Pa pohitite, da kosi prej ne pozobljejo vseh jagod.

Če se boste odločili, da naberete plodove jerebike (link na fotko), vam svetujem, da vzamete s seboj škarje in košaro. Svetujem vam tudi, da ne pobirate plodove teh dveh jerebik ob Koroškem mostu, saj mimo pelje preveč avtomobilov, pa še mestnim kosom bi se zamerili. Poiščite svoje drevo jerebike, nekje v gozdu, stran od prometa. Hmmm…spet vas preganjam in silim ven, v naravo. Pa kaj naj druga? Zelišča so pobrana, s tem je za letos konec, jerebika je zadnja divja rastlina, ki nam ponuja svoje rdeče jagode. Res je, jagode so čudovite, kar bleščijo se in ptice jih obožujejo. Po vsem tem bi mislili, da okus ne more zaostajati za lepoto. A ni tako. Jagode jerebike so kisle, trpke, grenke in še bi se našlo. Potem, ko jih dobi prva slana se zmehčajo in tudi malce omedijo, pa kljub temu niso primerne, da bi jih jedli kar surove. Tudi naša prebava bi ob uživanju svežih plodov kar poskočila in pošteno zaropotala. Verjamem, da vas nič, kar sem do sedaj zapisala, ni spodbudilo, da bi kosom odžirali njihovo poslastico, saj se zdi, da je za ljudi skoraj neužitna.

Kljub temu je potrebno dodati, da je jerebika bogata z betakarotenom in ga ima celo več kot korenje, poleg tega vsebuje veliko C vitamina, pa flavonidov, grenčin in jabolčno kislino, kar iz okusa ni težko ugotoviti.

Jerebika je zelo primerna za pripravo marmelade, želeja, sokov ali kaše, ki jo lahko dodajamo solatnim prelivom in skuti.

Kašo iz jerebike, ki je osnova za marmelado, pripravimo tako, da jagode jerebike vsujemo v lonec, prelijemo s toliko vode, da so jagode prekrite, zavremo, nato pa ogenj ugasnemo in pustimo stati še nekaj minut. Vodo odcedimo in jo lahko uporabimo kot sok ali za pripravo želeja. Jagode pretlačimo skozi sito, tako odstranimo koščice. Če želimo pripraviti marmelado, potem na vsak kilogram kaše dodamo pol do tričetrt kilograma sladkorja. Ker jerebika zelo dobro želira ni potrebno dodajati sredstev za želiranje. Taka marmelada se odlično poda k divjačinskemu mesu in k drugemu temnemu mesu, prav tako se ujema s praženim krompirjem in korenjasto zelenjavo. V ta namen lahko marmeladi dodate žličko ali dve nasekljanega pekočega čilija (odvisno kako pekočo marmelado želite). Iz jerebike lahko pripravite tudi vino in kis, tako, kot sem o tem pisala že pri šipku.

Jerebika vsebuje tudi sorbinsko kislino in kjer je sorbitol odličen konzervans, se vam ni potrebno bati, da bi se marmelada iz jerebike pokvarila. Lonček z marmelado, ki ste ga odprli in na pol izpraznili, vas bo v hladilniku brez nerganja počakal še več mesecev. Zdi se, da je marmelada iz jerebike neuničljiva in varna pred vsem, celo pred otroki.

Če vas je napisano vsaj malo pritegnilo, potem pojdite in naberite te zadnje jesenske plodove narave. Obljubim, da vas letos z zelišči ne bom več morila, za drugo leto pa bom pripravila kaj novega in svežega, za najbolj pogumne tudi kak izlet v naravo in spoznavanje zelišč.

Še urok. Jerebika naj bi varovala pred zli silami, zato so včasih kmetje na Škotskem v podlogo svojih oblačil všili vejico jerebike. Prav tako drevo jerebike, ki rase blizu hiše, le-to varuje pred strelo. Posušene jagode jerebike so dodajali kadilom z namenom povečati si sposobnosti prerokovanja.

Tako, dovolj bodi, le še lep zoprniški pozdrav voš'im vsem!