Šipek

Ko sem se danes spraševala ali naj pišem o zdravilnih rastlinah ali energiji dreves, sem se odločila, da bom združila oboje in tako sem za temo izbrala šipek.

Grmi šipka so že nekaj časa bogato okrašeni z rdečimi plodovi in čakajo, da jih poberemo še pred prvo slano. Po prvi slani se plodovi šipka zmehčajo in so tako veliko bolj primerni, da jih pojemo, vendar takrat tudi upade vsebnost C vitamina. Glede na to, kako rada primerjam gojene in divje rastline, tudi danes ne morem mimo tega. Tokrat vam z navdušenjem povem, da imajo plodovi šipka 10-krat več C vitamina kot limone, v nekaterih raziskavah trdijo, da je vsebnost lahko celo do 50-krat večja. Tudi, če ta druga trditev ne drži, lahko limone ob šipku zardevajo od sramu. Plodovi šipka vsebujejo največ C vitamina takrat ko so lepo rdeči, vendar še trdi in po okusu kisli in rahlo trpki, takrat jih je tudi najprimerneje nabirati.

Šipek lahko uporabljamo… Saj ne vem kje naj začnem. Morda bo najbolj, če pričnem pri čaju. Kdo ne pozna šipkovega čaja, saj je obvezen spremljevalec zimskih dni. Plodove šipka, ki jih bomo namenili za čaj naberemo, nato pa cele ali razpolovljene posušimo. Ker so plodovi šipka mesnati, je pri sušenju potrebno malo več previdnosti. Kaj lahko se zgodi, da plodovi zgnijejo, namesto posušijo. Zato jih nasujemo v tanko plast in jih vsak dan premešamo, nič ni narobe, če jih posušimo v posodi ali na papirju, ki ga položimo na radiator. Suhe plodove nato hranimo v dobro zaprtih steklenih kozarcih in v temi. Jaz sušim cele plodove in jih cele tudi skladiščim, toda preden jih dam v vrelo vodo in iz njih pripravim čaj, jih zdrobim, s tem se v vodi iz njih izloči več arome, kakor iz celih plodov. Toliko o čaju, dodatke, s katerimi lahko izboljšate šipkov čaj, prepuščam vaši domišljiji. Sicer pa lahko iz šipka naredimo marmelado, žele, pasto, ki jo lahko uporabljamo za solatne prelive, za dodatke skuti, za pripravo slane ali sladke šipkove juhe, za prilogo temnemu mesu (divjačina). Osnova za vse te naštete kulinarične dobrote je šipkova pasta, ki jo pripravimo tako, da plodovom šipka odstranimo pecelj in muho, jim dodelimo mesto v loncu, kjer jih prelijemo s toliko vode, da so plodovi prekriti. Nato vse zavremo in pustimo rahlo vreti 5 do 10 minut. V tem času se bodo plodovi zmehčali in zmehčale se bodo tudi dlačice v pestišču. Vodo, ki jo odlijemo lahko uporabimo za pripravo sokov ali želeja. Plodove vsujemo na sito (cedilo) in jih pretlačimo. S tem dobimo gosto šipkovo pasto, ki jo spravimo v kozarce in hranimo v zamrzovalniku. Taka šipkova pasta se lahko uporabi za pripravo šipkove juhe, za solatni preliv, za dodatek temnemu mesu. Lahko jo dodamo skuti ali smetani. Če pasti dodamo sladkor, lahko iz nje pripravimo marmelado. Peške, ki so ostale na cedilu, lahko posušimo, zmeljemo in uporabimo za pripravo kave (bolj kavnega nadomestka). Iz šipkovih plodov lahko pripravimo tudi šipkovo vino in kis. Postopek ni preveč kompliciran. Spet potrebujemo šipkove plodove, ki jim odstranimo pecelj in muho, nato pa z nožem rahlo zarežemo od konca kjer je bila muha, pa do tja, kjer je bil pecelj (pazimo, da plodov ne prerežemo). Plodove vsujemo v večji steklen kozarec s širokim vratom. Za vsak kilogram šipkovih plodov vzamemo 3 do 4 litre vode in kilogram sladkorja. Vodo in sladkor zavremo, nato pa mlačno ali hladno prelijemo v kozarec s šipkovimi plodovi. Kozarec pokrijemo z bombažno krpo, zavežemo in damo v prostor, kjer se temperatura giblje okoli 22 stopinj Celzija. Vino pustimo počivati vsaj 4 tedne, če so temperature nižje tudi več. Po tem času se bodo plodovi spustili na dno kozarca, vino se bo izčistilo in takrat ga lahko precedimo in natočimo v steklenice, jih zamašimo in shranimo nekam na hladno. Vino pustimo počivati še kak mesec, nato ga svečano damo na pokušino. Plodov, ki so ostali v kozarcu ni potrebno zavreči, ponovno jih zalijemo z enako količino sladkane vode kot prvič, le da tokrat pustimo vse počivati teden ali dva dlje kot prvič. Po tem času tekočino spet precedimo, tropine zavržemo (lahko na kompost), tekočini pa dodamo nekaj močnega domačega kisa. Vse pustimo v kozarcu prekritem s krpo in postavimo za kakšen mesec na toplo (25 do 30 stopinj). Tako dobimo dober domač šipkov kis, ki je prav posebnega okusa. Šipkove plodove lahko namočimo v žganju, ki bo dobilo lepo rdečo barvo in zelo osvežilen okus. Da pa ne boste čakali do jeseni, lahko že na pomlad naberete cvetne liste šipka, jih posušite in prav tako uporabite za čaj, sveže lahko dodate sladicam, solatam, jih uporabite za pripravo rožne vode. Mlade zelene šipkove poganjke lahko uporabite kot dodatek solati. Vas je presenetilo za kaj vse lahko uporabimo šipek? Res, možnosti so skoraj neomejene.

Pa to še ni vse. Šipek res ni drevo, bolj je podoben grmu, toda tudi on ima svojo energijo. Zelo nežno nam bo pomagal, da bomo v življenju postali bolj odprti do sebe in s tem tudi do drugih. Pomagal bo urediti naše odnose z drugimi ljudmi, pripomogel k jasnemu in odprtemu izražanju. Včasih so verjeli, da če po hiši raztresemo cvetne liste šipka, bo to pomagalo k boljšim odnosom v družini. In ta vraža niti ni tako iz trte izvita, če upoštevamo kakšen je vpliv energije šipka.

Upam, da vas je napisano spodbudilo, da ta lep dan izkoristite v naravi, zato, da si boste kulinarično popestrili jesen ali pa se pomirili in napolnili z njegovo blagodejno energijo, nato pa z nasmehom na obrazu stopili ljudem naproti.

Še urok. Za jasnovidne sanje namočite dve žlički svežih ali posušenih cvetnih listov v skodelico vrele vode. Pokrijte in pustite stati pet minut. Nato precedite, spijte in pojdite spat.

Pa lepe sanje in en lep zoprniški pozdrav vsem!