Prejšnji teden sem se odločila, da bom pisala o zeliščih, sploh ker se je na travnikih že dalo opaziti trobentice, pa sem rekla, tako sedaj bo pravi čas, da vas seznanim s pomladnimi zelišči. Sedaj pa je zunaj sneg in zelišča so spet utonila v spanec. Nič ne bo. Prav, bom pa spet pisala o kamnih.
Že leta imam navado, da z vsakega potovanja prinesem domov nekaj kamnov. Kakšnega lepega dam v košaro na nočno omarico, sicer pa vsaki izmed lončnic, ki jih imam v stanovanju podarim vsaj en kamen. Tako še one skozi kamne podoživijo moje potovanje. Pa tudi sicer imajo rože zelo rade kamne in njihovo energijo. Tako sem pred dvema letoma iz Turčije prinesla nekaj res zanimivih kamnov. Kamne potem razdelim po občutku, pač kakor se mi zdi kateri kamen bi bil všeč kateri roži. Doma imam tudi kaktus, ki je moj najljubši kaktus. To je postal že v trgovini, kjer sem ga kupila. Bil je tam med množico drugih kaktusov in ko sem izbirala med kaktusi, se mi je kar tako z bodicami obesil na rokav. Komaj sem se ga rešila in ga postavila nazaj med druge kaktuse. Nisem še uspela dobro odmakniti roke od njega, ko se mi je ponovno obesil na rokav. Zame je to bilo dovolj jasno znamenje, da hoče kaktus z menoj domov. In sva odšla, najprej do blagajne in potem domov. Kaktus je kakšen mesec po prihodu v stanovanje zacvetel. Mislim, da je s tem hotel pokazati, kako je zadovoljen z novim domom in novo družbo.
Ko sem prišla iz Turčije sem temu kaktusu namenila kamen, ki mi je bil še posebej všeč. Bil je to bel kamen z rjavim vzorcem. Toda zgodilo se je nekaj zanimivega. Priznam, da mi uspe čutiti energijo rastlin, čutim njihove odzive na različne situacije in ko sem mojemu najljubšemu kaktusu podarila kamen, je ta ostal do njega povsem ravnodušen, ga je pa zelo zanimal kamen, ki ga je dobila roža v sosednjem loncu. Takrat tej energiji, ki jo je kaktus širil in izražal do kamna v sosednjem loncu nisem posvečala neke pozornosti. Potem pa je to kar trajalo, kadarkoli sem pogledala moj najljubši kaktus je ta izražal energijo hrepenenja do kamna v drugem loncu. Medtem, ko roža v sosednjem loncu ni kazala nobenega zanimanja ne za svoj kamen in tudi ne za kateri drugi kamen. Tako je minil en dan, pa drugi in ko je tretji dan kaktus še vedno hrepenel po sosednjem kamnu, sem se odločila, da mu ga podarim. Kamna sem med seboj samo zamenjala in kaktus je bil izjemno navdušen nad novim kamnom, mislim da ga je vzel kar za svojega. Takrat sem spoznala, da imajo rastline svoja merila o tem, kateri kamen je najlepši in ni nujno, da je to kamen, ki je všeč nam. Tako je moj najljubši kaktus dobil svoj najljubši kamen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar