Pa sem pekla

Tokrat kruh. Pa ne zato ker bi ga zmanjkalo, čeprav je v vreči res bil shranjen samo še en kos, ampak zato ker sem imela obisk in ker sem goste tokrat želela še prav posebaj presenetit. In sem dan pred obiski imela rezerviran za peko.

Za peko ni potrebno kaj veliko, sploh pa niso potrebne nobene čarovniške priprave in uroki. Vsaj to odpade. Si predstavljate, da bi še za peko kruha bilo potrebno počakati na polno luno in podobno. Bi bili vsi kar malo lačni kruha, v tem primeru še tistega zarečenega ne bi bilo dovolj.

Tako sem brez posebnih čarovniških priprav že zjutraj nastavila kvas. To je postopek kjer kvas zmešam z malo vode in žlico moke, dodam pol žličke sladkorja, vse pokrijem s svežo krpo in odidem v službo. Ko se vrnem iz službe, presenetim kvasovke sredi najhuše orgije, ki si jo morete zamisliti, v pripravljen kvas dodam potrebno količino moke, sol in vodo. Nič izmerjeno, vse po občutku. Tokrat sem pripravila tri različne kruhe in sicer pirin kruh z orehi, mešan kruh z oljkami in prav tako kruh iz mešane moke s čemažem. Ta je ostal v hladilniku pripravljen kot pasta ali pa namaz z oljčnim oljem še od lanske pomladi. Pa je sedaj prišel kar prav za pripravo malo drugačnega kruha. Kako je vse izgledalo po končani peki si lahko ogledate na fotki.

Kruhi si iz leve proti desni sledijo: čemažev kruh, prin kruh z orehi in mešan kruh z oljkami. Bilo je dobro, to so potrdili tudi gostje.

Nek urok pa je pri peki kruha le potreben, da je kruh dober. Tudi tukaj ne gre brez čarovnije, čeprav sem na začetku trdila, da ni potrebna. Urok, je sledeč, peke kruha se lotite takrat, ko ste dobre volje in primerno razpoloženi za peko, saj z mesenjem testa vanj preneste svojo energijo in če je ta slaba, potem tudi kruh ni dober. Če niste prave volje, pojdite kruh raje kupit v trgovino, pa boste drugič pekli.