Bor je, vsaj zame, res posebno drevo. Če grem v gozd in si zaželim stika z drevesom, potem navadno izberem bor. Bor sem nekako vzela kar za svoje drevo, morda tudi zato, ker po keltskem horoskopu bor predstavlja moje znamenje. Ko pomislim za nazaj, se mi zdi, da sem v času študija kar naprej hodila sedet pod bor v bližnjem gozdu, pa takrat o energijah dreves še niti nisem vedela kaj veliko. Ko sem po kakšni uri sedenja pod borom odhajala domov, se mi je zdelo, da me dlani ščemijo od energije, ki se pretaka skozi mene, svet se mi je zdel bolj svetel, stvari, ki so se mi pred tem zdele neizvedljive, so bile čisto mogoče, poti, ki jih nisem videla, so postale jasne. Počutila sem se veliko lažja, bila sem tako polna energije, da bi bi lahko kar poletela. Takrat nisem vedela zakaj se to dogaja in zakaj se to dogaja kadar sedim pod borom in ne pod katerim drugim drevesom. Po koncu študija sem se z energijo dreves začela ukvarjati bolj intenzivno in takrat sem spoznala, da energija bora v naše življenje vnaša svetlobo, da lažje vidimo stvari, da se nam temne strani našega življenja več ne zdijo tako temne, da se omilijo težke stvari, ki se nam dogajajo in da najdemo poti, ki jih prej nismo videli. Energija bora pomaga zdraviti depresivna stanja. Premika okvirje s katerimi smo si sami ogradili naše življenje in iz katerih je težko priti brez nekega energijskega poriva. Vse to na energijskem nivoju. Na telesnem nivoju se delovanje energije bora kaže v stimuliranju lene prebave, odpravljanju utrujenosti in depresije. Energija bora nam bo pomagala v življenje vnesti radost in čustveno stabilnost.
Ko sem govorila o svetlobi, ki jo energija bora vnaša v naše življenje, bi želela dodati še to, da bor kot drevo tudi sicer na nek način v sebi zadržuje svetlobo. Če boste kdaj ob večernem mraku šli skozi gozd in boste imeli priliko primerjati borov gozd s kakšnim drugim, morda listnatim ali mešanim gozdom, boste lahko ugotovili, da je v borovem gozdu svetleje, kot v katerem drugem. Zdi se, kot da bor v skorjo in iglice vsrka svetlobo in jo potem v mraku počasi oddaja v okolje. Na enak način energija bora prinaša svetlobo v naše življenje.
Pa še nekaj sem spoznala v tistih urah sedenja pod borovim drevesom, zame je to spoznanje bilo nekaj neverjetnega. V drevesu, v vsakem drevesu ne samo v boru, kipi od življenja. Ko sem uho prislonila na deblo in poslušala, sem slišala pretakanje drevesnih sokov, prasketanje, pokanje. Dogajanje v drevesu je bučno, kolikor je življenje tudi sicer lahko bučno in zvočno. In če si boste kdaj vzeli čas samo zase, prisluhnite zvenenju življenja v drevesih morda boste takrat lažje slišali tudi življenje, ki se pretaka v vas in spoznali, da drevo ni tam samo zato ker je, ampak to drevo živi in življenje v njem je prav vznemirljivo burno.
Danes za na konec ne bom dodala uroka, prav za nalašč ne. Dopisala bom samo en stavek, ki je zame najmočnejši urok vseh časov. Cenite življenje - svoje in življenje vseh živih bitij.
Pa en lep zoprniški pozdrav vsem!
Ni komentarjev:
Objavite komentar