Čemaž je že

Res je, čemaž je že v gostih zelenih preprogah pogrnjen po gozdovih in zrak pod krošnjami bukev, hrastov in gabrov je gosto nasičen z vonjem česna. Drži, da je čemaž mogoče zamenjati z dvema zelo strupenima rastlinama, to je s šmarnico in podleskom, toda nobena od teh rastlin nima tega značilnega vonja. Pa še nekaj je, v tem trenutku šmarnice komaj kukajo iz zemlje, medtem, ko je čemaž že zelo razbohoten. Če boste čemaž nabirali kasneje, recimo maja, pa boste šmarnico prepoznali po značilnem cvetju in vonju cvetov in po tem, da pri šmarnici lista rasteta v paru.
Podlesek pa raste bolj navpično kot čemaž in tudi sama rastlina je nekoliko bolj toga, jeseni pa je prepoznaven po vijoličnem cvetu. Še vedno pa je vonj tisti, ki vas bo pri nabiranju dovolj zanesljivo vodil.

Tudi čemaž spada med čistilce telesa, to njegovo lastnost cenijo celo medvedi in ga po zimskem spanju uvrstijo na svoj jedilnik, prav brez heca, zato pa čemažu pravijo medvedji česen. In če je dobro za medvede, potem bi lahko bilo tudi za ljudi. Poleg tega imamo ljudje pred medvedi eno veliko prednost – domišljijo. Brez domišljije v kulinariki, bi ljudje še vedno malicali puste liste čemaža, tako pa znamo pripraviti juho s čemažem, tako ki jo obogatimo še s krompirjem in na koncu zabelimo s kislo smetano. Pa skutin namaz s čemažem, ali pa samo čemažev namaz, kjer liste čemaža drobno nasekljamo, dodamo naribane lešnike ali pinjole, posolimo in z veliko oljčnega olja vse zmešamo v gosto kremo. Tak namaz lahko vložimo v kozarce, shranimo na hladno in si z njim popestrimo zelenjavno puste zimske mesece. To čemaževo pasto sama dodajam celo testu za kruh, pečen kruh ima sicer nenavadno zeleno barvo in zelo zanimiv okus. Tisti, ki vam je všeč vlaganje zelenjave, lahko naberete cvetne popke čemaža in jih vložite v kis. To je zelo zanimiva jed, ki ji je všeč že samo družba rženega kruha in dobrega sira in vas bo na pomlad spominjala celo leto. Poleg tega lahko sveže liste čemaža dodamo vsaki zeleni solati kateri sicer dodajamo česen. Pa povejte, če ni naša hrana veliko boljša od medvedje čemaževe malice.

Recepte za kaj več boste že še poiskali sami, kar koli boste pripravili, boste s tem vašemu telesu pomagali, da se očisti zimske nesnage, spodbudili želodček k boljšemu delovanju, znižali pritisk, ki vam je narasel zaradi nepotrebnega sekiranja in črevesje očistili raznih zajedavcev, če so se ti po kakšnem čudnem naključju znašli tam. Pa še vaša koža bo po takšni pomladni gostiji s čemažem veliko bolj čista in sijoča. Ja, medvedi že vedo, zato pa se ne sekirajo kaj preveč.

Kaj še čakate? Čemaž raste po vsej Sloveniji, v bukovih, hrastovih in gabrovih gozdovih, samo dovolj vlage mora biti. Tisti, ki ste iz mariborskega konca, ga lahko naberete v gozdu za Tremi ribniki, pa v Bistriškem vintgarju se ga da najti, pa v gozdu pri Trojiškem jezeru. Kaj še ni dovolj, a še ne greste?

Pa saj tu ni medvedov, če pa so, so sedaj preveč zaposleni z nabiranjem čemaža in se ne bodo niti zmenili za vas.

No pa lep zoprniški pozdrav vsem! Tudi medvedom!

Dišeča vijolica

Ko med suhimi travnimi bilkami na dan pokukajo dišeči cvetovi vijolic, ni več nobenega dvoma, da je pomlad v polnem razmahu. In kaj je lepšega, kot v toplem pomladnem soncu posedeti na travniku ob gruči vijolic in s polnimi pljuči zajemati njihov omamni vonj, pri tem pa opazovati ples čebel, ki so prišle v goste tem lepoticam.

Pa ni samo vonj tisti, v katerem lahko uživamo, ne pri vijolicah je še veliko več. Njihovi listi so v družbi z regratom lahko prav imenitna solata. Seveda samo dokler so mladi, poleti ko so listi že nekoliko stari, so lahko celo malce strupeni. Sicer pa za čaje pomladi nabiramo liste in cvetove, jih posušimo v senci, da ne izgubijo zdravilnosti in jih pospravimo v papirnate ali platnene vreče. Čaj iz vijolice, tako kot večina pomladnih zelišč pomaga pri čiščenju krvi. Verjetno nikoli ne bom nehala ponavljati, kako nam narava vse ponudi ob pravem času. Tako nam po dolgi zimi, ko smo zaradi drugačne hrane uspeli zapacati svoje telo, ponudi kup zelišč, ki nam pomagajo telo spraviti v red. Kopriva je ena boljših rastlin za regeneracijo telesa, pa trobentica in pridruži se ji tudi vijolica. Kura s čaji, v kateri bodo zastopane te tri rastline, vam bo temeljito očistila telo in ga pripravila na toplejše dneve, ki jih po taki čistilni akciji lahko pričakamo tudi brez pomladne utrujenosti.  Poleg tega vijolica pomaga tudi pri čiščenju pljuč, ki so se čez zimo prav tako zapacala, če ne zaradi česa drugega, pa zaradi kakšnega nadležnega prehlada, ki se je končal s še bolj nadležnim kašljem. Vijolica deluje tudi kot diuretik, se pravi, da bo naše stranišče malo več v uporabi, ampak to samo pomeni, da bodo s tem iz našega telesa iztekale vse tiste snovi, ki nam ga smetijo, pa še ledvice bodo bolj sveže in očiščene pričakale pomladne dni.

Po vsem tem se zdi, kot da je vijolica pravi čistilec našega telesa, pa boste presenečeni, saj se tu njena vloga čistilca še sploh ne konča. Vijolica bo v pomoč tudi vsem tistim najstnikom, ki imajo težave z mozolji. Že čaj bo pri tem naredil svoje, če pa si z mlačnim čajem iz vijolic še umivajo obraz, potem uspeh ne bo izostal.

Tako toliko o čajih, tisti z več gospodinjske žilice, boste poskrbeli za kakšno solato iz listov in  še neodprtih cvetov vijolice, ti so uporabni tudi za dodatek zelenjavni juhi. Če pa imate tudi malo umetniško kulinarične žilice in želite, da bodo vaše sladice videti res nekaj posebnega, jih lahko okrasite s kandiranimi cvetovi vijolic.

Tako, to pa je že skoraj vse o tej na videz skromni pomladni rastlini, ki s svojim bogatim vonjem kar zapelje človeka. Pa saj prav, da je tako, pomlad je čas zapeljevanja, dvorjenja in ljubezni, zato je pravi čas za ljubezenske uroke. Če želite pridobiti ljubezen in naklonjenost določene osebe, potem ji podarite šopek vijolic in če boste šopek zavili v nekaj prijaznih besed, bo učinek še toliko večji.

Pa en pomladno zoprniški pozdrav vsem!

Energija bora

Bor je, vsaj zame, res posebno drevo. Če grem v gozd in si zaželim stika z drevesom, potem navadno izberem bor. Bor sem nekako vzela kar za svoje drevo, morda tudi zato, ker po keltskem horoskopu bor predstavlja moje znamenje. Ko pomislim za nazaj, se mi zdi, da sem v času študija kar naprej hodila sedet pod bor v bližnjem gozdu, pa takrat o energijah dreves še niti nisem vedela kaj veliko. Ko sem po kakšni uri sedenja pod borom odhajala domov, se mi je zdelo, da me dlani ščemijo od energije, ki se pretaka skozi mene, svet se mi je zdel bolj svetel, stvari, ki so se mi pred tem zdele neizvedljive, so bile čisto mogoče, poti, ki jih nisem videla, so postale jasne. Počutila sem se veliko lažja, bila sem tako polna energije, da bi bi lahko kar poletela. Takrat nisem vedela zakaj se to dogaja in zakaj se to dogaja kadar sedim pod borom in ne pod katerim drugim drevesom. Po koncu študija sem se z energijo dreves začela ukvarjati bolj intenzivno in takrat sem spoznala, da energija bora v naše življenje vnaša svetlobo, da lažje vidimo stvari, da se nam temne strani našega življenja več ne zdijo tako temne, da se omilijo težke stvari, ki se nam dogajajo in da najdemo poti, ki jih prej nismo videli. Energija bora pomaga zdraviti depresivna stanja. Premika okvirje s katerimi smo si sami ogradili naše življenje in iz katerih je težko priti brez nekega energijskega poriva. Vse to na energijskem nivoju. Na telesnem nivoju se delovanje energije bora kaže v stimuliranju lene prebave, odpravljanju utrujenosti in depresije. Energija bora nam bo pomagala v življenje vnesti radost in čustveno stabilnost.

Ko sem govorila o svetlobi, ki jo energija bora vnaša v naše življenje, bi želela dodati še to, da bor kot drevo tudi sicer na nek način v sebi zadržuje svetlobo. Če boste kdaj ob večernem mraku šli skozi gozd in boste imeli priliko primerjati borov gozd s kakšnim drugim, morda listnatim ali mešanim gozdom, boste lahko ugotovili, da je v borovem gozdu svetleje, kot v katerem drugem. Zdi se, kot da bor v skorjo in iglice vsrka svetlobo in jo potem v mraku počasi oddaja v okolje.  Na enak način energija bora prinaša svetlobo v naše življenje.

Pa še nekaj sem spoznala v tistih urah sedenja pod borovim drevesom, zame je to spoznanje bilo nekaj neverjetnega. V drevesu, v vsakem drevesu ne samo v boru, kipi od življenja. Ko sem uho prislonila na deblo in poslušala, sem slišala pretakanje drevesnih sokov, prasketanje, pokanje. Dogajanje v drevesu je bučno, kolikor je življenje tudi sicer lahko bučno in zvočno. In če si boste kdaj vzeli čas samo zase, prisluhnite zvenenju življenja v drevesih morda boste takrat lažje slišali tudi življenje, ki se pretaka v vas in spoznali, da drevo ni tam samo zato ker je, ampak to drevo živi in življenje v njem je prav vznemirljivo burno.

Danes za na konec ne bom dodala uroka, prav za nalašč ne. Dopisala bom samo en stavek, ki je zame najmočnejši urok vseh časov. Cenite življenje - svoje in življenje vseh živih bitij.

Pa en lep zoprniški pozdrav vsem!

Bršljanasta grenkuljica

Kmalu bodo na siromašnih obronkih travnikov zacveteli modri cvetovi bršljanaste grenkuljice, še ene divje rastline, ko jo ljudje premalo poznamo in cenimo. Sama se spominjam otroštva, ko sem z očetovo teto, ki je živeli v hiši skupaj z nami, že zgodaj pomladi iskala to drobno rastlino, ki je svoje liste poleg zelene barvala še z rdeče-rjavo barvo. Zame je bilo to nabiranje posebno doživetje, rastlinice sem previdno odščipnila tik nad zemljo. Ko sva jih nabrali dovolj sva se odpravili domov in doma pripravili okusno malico. Še sedaj se spomnim kakšen okus je imelo umešano jajce, ki sva mu dodali pest drobno sesekljane grenkuljice in vse ocvrle na olju. Eterično olje, ki je v rastlini, je v kombinaciji z jajcem dalo zanimiv svež okus. Zame je to še vedno okus mojega otroštva, ki v meni budi občutke nostalgije in v mislih se še kdaj sprehodim z očetovo teto in jo kot otrok neučakano sprašujem ali sva nabrali že dovolj in lahko greva čim prej domov.

Res zgodaj sem začela spoznavati zdravilne rastline in zelišča in vse kar je bilo povezano z njimi mi je bilo zelo všeč in mi je še danes.

Če boste na kakšnem sprehodu opazili to drobno rastlino, ki se skoraj plazi po tleh jo naberite vsaj tri pesti. Eno za jed z umešanim jajcem, eno za skutin namaz in eno za zelenjavno juho. Potem pa na skrivaj še dve dodatni pesti, eno za dodatek solati in eno, ki jo boste posušili za čaj. Rastlina ima precej močan, toda prijeten vonj, zaradi vsebnosti eteričnih olj. Je ena boljših rastlin, ki nam po dremavi zimi temeljito očisti kri in poživi naše telo. Če boste pripravili čaj za pomladno čiščenje telesa, potem v čaju ne smeta manjkati bršljanasta grenkuljica in kopriva. Obe rastlini, tako kopriva kot grenkuljica sta primerni za pripravo špinače, vendar naj bo bršljanasta grenkuljica v manjšini, prav zaradi eteričnega olja, ki bo s svojim okusom prevladovalo in jed celo pokvarilo. Sicer pa se čaj bršljanaste grenkuljice pije pri boleznih dihal, pri trdovratnem kašlju in bronhitisu, lahko si s poparkom izpiramo vneto ustno votlino, pa tudi drugače se uporablja za izpiranje ran in ugrizov. Čaj, ki ga pripravimo iz enega dela bršljanaste grenkuljice, enega dela žajblja in enega dela rmana pomaga celo pri vnetju srednjega ušesa. V tem primeru čaj ne pijemo, ampak nekaj kapljic kanemo v boleče uho.

Jaz sem prve rastline grenkuljice že opazila, sicer je za cvetove še prezgodaj, toda na sprehodih boste cvetočo rastlino lahko opazili vse tam do junija. Pa si jo privoščite!

Še urok za na konec. Če želite ugotoviti ali kdo čara proti vam, potem bršljanasto grenkuljico položite okoli rumene sveče. Svečo v torek prižgite in videli boste kdo je oseba, ki vam želi slabo.

Aja še to, danes namesto slike prilagam link na eno fotografijo, ki zelo dobro prikazuje bršljanasto grenkuljico in ker je slika kar velika tudi ne boste imeli težav pri prepoznavanju v naravi.

Pa en lep zoprniški pozdrav!

Regrat

Tako, da ne boste rekli, kako zapostavljam regrat bom danes napisala še nekaj o tej pri nas naj bolj poznani in uporabljani divji zelenjavi. Še kak mesec in pol, pa se bodo travniki kitili s preprogami rumenih cvetov regrata, do takrat pa še imate čas, da si ga privoščite v solati. Ali pa kako drugače. Solata je pač najbolj znana oblika priprave regrata, vendar ga lahko uporabimo tudi kot dodatek zelenjavni juhi, skutnemu namazu ali pa drobno sesekljane liste dodamo razžvrkljanemu jajcu in ocvremo v olju. Načinov uporabe je veliko.

Regrat je zelenjava, ki nam pomaga spraviti v red prebavo, ki se je preko zime polenila, nekaj zaradi manj gibanja v naravi, nekaj pa zaradi drugačne prehrane v zimskem času. Regrat povzroča povečano izločanje želodčnih sokov in našemu telesu postreže z obilico vitaminov in mineralov. Znova ne morem mimo primerjav, namreč regrat ima dvakrat več A vitamina kot korenje. Pa kar pomislite koliko so nas starši silili s korenjem in nas prepričevali, da bomo potem imeli tako dober vid kot zajčki. Po moje imajo tudi zajci raje regrat kot korenje, samo da se o tem ne govori.

Potem, ko regrat zacveti lahko nabiramo cvetove in jih sušimo za čaj ali pa iz svežih cvetov naredimo med ali kar je še bolje, regratovo vino. Na pomlad, pred cvetenjem in pozno v jeseni lahko nabiramo tudi korenine regrata, jih očistimo zemlje in posušimo, prav tako za čaj, ki pomaga preprečevati želodčne težave. Sicer pa se zmlete posušene korenine uporabljajo tudi za kavni nadomestek. Možnosti uporabe je res veliko.

Tako jaz sem povedala kar sem imela, morda premalo in morda celo s premalo navdušenja, kot bi si ga rastlina kot je regrat zaslužila, saj nam zgodaj pomladi, ko še ni druge zelenjave in ko postane naša prehrana vitaminsko že precej siromašna, ponudi najboljšo solato, kot si jo sploh lahko zamislimo. Kaj je boljšega kot regrat s krompirjem, ki ga po vrhu krasi trdo kuhan jajček? Pa še to, večina ljudi regrat nabira samo dokler ne zacveti, saj so njegovi listi potem res neokusno trdi. Toda v pozni jeseni se spet vse spremeni, v jeseni je regrat tak kot pomladi in če je dolga in lepa jesen si ga v začetku novembra spet lahko privoščimo.

Ne bom vas več zadrževala, travniki čakajo!

Še urok, ta pa za na konec mora biti, saj tako se pa tudi ne mudi, teh nekaj minut bo regrat že še počakal. Če želite izvedeti koliko let boste še živeli, potem pihnite v regratovo lučko, toliko semen, ko bo ostalo v lučki, toliko let boste še živeli. Samo ne pihajte premočno.

Pa en lep zoprniški pozdrav!

Navadna zvezdica

Pomladno vreme, ki se je pričelo, me je prepričalo, da je sedaj pravi čas, da napišem kaj več tudi o zdravilnih rastlinah, zeliščih in o rastlinah, ki so uporabne v kulinariki. Pomlad je zelo radodarna, čeprav je večina ljudi prepričana, da se, kar se radodarnosti tiče, ne more noben letni čas primerjati z jesenjo. Pa ni tako. Bom vas prepričala v nasprotno, saj bom komaj uspela pisati o vseh užitnih rastlinah, tako bodo hitele poganjati. Verjamem, da večina od vas pozna regrat, nekateri smo si ga letos že privoščili, zato bom kaj več o njem napisala kdaj drugič, danes sem si za temo izbrala navadno zvezdico. Navadna zvezdica je plevel, ki se ob prvih toplih žarkih prične bohotiti na domačem vrtu ali kakšni malo manj obdelani njivi. Prepričana sem, da to rastlino pozna večina ljudi, vendar je kot užitna rastlina pri večini neopažena in to povsem neupravičeno. Domače ime za navadno zvezdico je kurja črevca, zakaj tako, boste najbolje razumeli, ko boste tako bogato razraščeno rastlino želeli izpuliti, njeni poganjki so neverjetno dolgi in rastlina se razrašča v vse smeri, zato dobimo občutek, da se vleče kot kurja čreva.

Rastlina je uporabna samo sveža v kulinariki, kot zelišče za čaj nima prav nobene vrednosti, zato jo tudi ne sušimo. Kurja črevca je bogata z minerali in vitamini in teh ima več, kot vsa gojena zelenjava, ki raste na vrtu okoli nje. Samo za primer, kurja črevca ima dvakrat več železa kot špinača in dvakrat več C vitamina kot limona. Tako, sedaj pa se zamislite in vi hodite vsak dan mimo nje, kot da je samo navaden plevel! Francozi iz te rastline pripravljajo juho, ki jo imenujejo juha večne mladosti. Sama jo dodajam zelenjavnim omakam za testenine, rižotam, zelenjavnim juham. V teh primerih dodam nasekljana kurja črevca v jed čisto na koncu, ko je jed že kuhana, tik preden jo postavim na mizo. Tako rastlina ne izgubi preveč vitaminov. Sicer pa je kurja črevca dobra kot solata, lahko samostojna, všečna ji je tudi družba druge solatne zelenjave in jogurtnih prelivov. Okus kurje črevce spominja na okus mlečne koruze, dodatek solatam, pa preprečuje nastanek osteoporoze.

Za uporabo se nabirajo mladi poganjki rastline, preden ta zacveti, potem postanejo stebla rastline olesenela, listi pa tudi nimajo več nekega posebnega okusa. Torej pohitite! Za letošnjo prvo solato iz narave vam ni potrebno hoditi kilometre daleč, samo na domač vrt stopite in naberite zvrhano skledo plevela.

Pričakujete po tej mineralno – vitaminski bombi še kakšen urok? Naj bo. Če želite v svoje življenje privabiti ljubezen ali ohraniti ljubezensko zvezo, potem nosite pri sebi navadno zvezdico. Zadovoljni?

Sedaj pa dober tek in lep zoprniški pozdrav!

Energija oreha

Držim obljubo in pišem o orehu, kot opravičilo vsem, ki sem jih z zadnjim prispevkom o drevesih prestrašila. Oreh je samotar, ki ne prenaša ravno najbolje bližine drugih rastlin oz. so druge rastline tiste, ki ne želijo biti v njegovi bližini. Od tod tudi rek, da pod orehom še trava ne raste. Energija oreha je zelo močna, zato si boste pod njegovo krošnjo zaman trudili priklicati spanec, bodo pa tam vaše misli postale veliko bolj jasne, lažje boste ločili kaj v vašem življenju je iluzija, ki ste si jo ustvarili in kaj je resnično stanje. Energija oreha v nas zbudi energije samostojnosti in odločnosti, zato je priporočljiva za ljudi, ki se ne znajo spoprijemati s težavami, ki ne znajo sprejeti odgovornosti in so premalo samostojni in odločni. Energija oreha nas bo iz oblakov postavila na realna tla, kar zna biti včasih tudi boleče, sploh če nismo pripravljeni podreti gradov, ki smo jih postavili brez temeljev.

Zaradi močne energije se v bližini oreha tudi ni dobro predolgo zadrževati. Če ste ob jablani ali katerem drugem drevesu nežne energije posedeli tudi pol ure ali več, bo pri orehu, vsaj za začetek zadoščalo nekaj minut. Dovolj, da bo v vas sprožilo reakcije, katere boste začutili tudi na telesni ravni, sploh, če ste vaše težave našli med zgoraj opisanimi. Že ob samem obisku drevesa se vam lahko zgodi, da boste začutili v glavi pritisk ali celo razbijanje, ščemenje v grlu, siljenje na kašelj. Kakšen dan po obisku oreha, se boste zjutraj morda zbudili z bolečim grlom, lahko tudi brez glasu. Grlo, glasilke, usta in zobje so povezani z našo odločnostjo z njimi se branimo, postavimo se zase in če imate težave s temi organi, potem sedaj veste, od kod te v resnici izvirajo.

Reakcija, ki se pojavi po obisku drevesa, nas samo opozarja na naše resnične težave, ki jih moramo rešiti. V takih primerih je najbolje počakati, da bolezen, ki se je pojavila mine, potem pa se znova odločimo za obisk drevesa. Lahko se zgodi, da imamo zaradi tega sredi poletja kar nekajkrat zapored vneto grlo ali kaj podobnega. V kratkem času lahko tudi pričakujete, da boste postavljeni v situacije, kjer boste morali pokazati vašo odločnost, odgovornost, to je test, ki ga je potrebno rešiti. Včasih se zdi, da je to kratek in intenziven tečaj, ki ga je potrebno predelati in energija oreha je tista, ki ga spodbudi, na nas pa je, da se ustrezno odzovemo in končno opravimo zrelostni izpit. Če se odločite, da boste pričeli obiskovati oreh, iz kakršnih koli razlogov že, bodite pripravljeni na zelo burna dogajanja v kratkem času, če na to niste pripravljeni, potem raje počakajte, da boste v sebi začutili pravi čas. To ni energija, ki bi vas nežno zdravila, pomirjala, vam zagotavljala, da bo vse dobro, potisnila vas bo v najbolj kritične situacije, kjer se bodo od vas pričakovale hitre in zrele odločitve. Torej oreh da ali ne – tudi ta odločitev je vaša.

Hmmm, sedaj se pa bojim, da sem vas s tem blogom preveč zamorila, tako, da je nujno potrebno splošni vtis popraviti z urokom, pa še z enim svarilom. Urok je ta, da če vam kdo podari vrečko orehov, se vam bodo izpolnile vse želje – torej dovolite si biti obdarovani. Pa še svarilo, ker orehi menda privlačijo strelo, nikar ne nosite orehov se seboj, ko bliska in grmi. Torej, če vam kdo podari vrečko orehov, zunaj pa se bliža nevihta, potem to vrečko raje pustite tam kjer je, saj se vam lahko prekmalu zgodi, da se vam ne bo izpolnila več nobena želja.

Kaj počnem, ko ni nič za počet - 2.del

To je druga aktivnost, ki se je lotevam večinoma pozimi, takrat kadar se zima razpotegne čez vse razumne meje in je noče biti konec. Kvačkanja se naveličam in turobne, sive zimske dni najbolj razsvetlijo živahne barve.

Pa še nekaj je, slikanja na svilo se lotim tudi takrat, ko praznuje rojstni dan katera od prijateljic, ki mi je posebej blizu ali pa želim nekoga z darilom res razveseliti. Če mi to uspe sicer ne vem, ampak za sedaj darila še nihče ni vrnil. Morda pa imam toliko obzirne prijateljice, ki raje molče prenesejo dejstvo, da so dobile v dar navadno packarijo. Poleg tega se takih podvigov lotim dan ali pa dva pred rojstnim dnevom osebe, ki bo dobila to za darilo. In takrat je vse odvisno od mojega razpoloženja, včasih znam biti pikolovsko natančna in potem se lotim slikanja na svilo z vso preciznostjo, ki jo premorem. Žal ta natančnost pri meni popusti najkasneje po dveh urah slikanja in potem mi je grozno žal, da sem si zadala tak zapleten projekt. Kljub temu sem toliko trmasta, da v filigranski natančnosti vztrajam do konca in na koncu sem besna, ker izdelek ni tak kot sem si ga zamislila na začetku. Takrat bi z veseljem snela svilo z lesenega okvirja in jo odnesla naravnost v smeti. Take ponesrečene poizkuse slikanja potem rešuje Saša, ki se mu zdi vsako stvar škoda zavreči. Sicer pa on shranjuje tudi kose stiropora, ki skupaj z aparati bele tehnike priromajo v najino stanovanje iz trgovine v velikih kartonskih škatlah. Kajti nikoli se ne ve kdaj, zakaj in kje jih bova potrebovala.

Veliko lažje je takrat, ko sem bolj naklonjena prelivanju barv. Takrat odpade uporaba konture in jaz se pri tem počutim kot otrok, ki mu starši dovolijo pobarvati vse stene v stanovanju. Moje izživljanje pri tem ne pozna meja. Vse lončke z barvo naložim na mizo in potem pacam in pacam, težko se je zaustaviti pri takem zanosu. Rezultat je, ne samo pisana svila na okvirju, tudi moja majica je po takem podvigu bolj živahnih barv, pa trenirka in rjuha na postelji, tudi namizni prti niso varni pred mano.

Kaj nastane po takih trenutkih vznesenega packanja si lahko pogledate na spodnjih fotkah.

Še urok? Ja saj vem, da ga pričakujete. Če želite, da vas ljudje ne bi obrekovali, potem se oblecite v oblačila bele barve. In če bi radi bili čim daje časa mladostnega videza, pri tem pomagajo oblačila zelene barve.

Jablana

Da stopimo v stik z energijo drevesa, ni potrebno hoditi v gozd, dovolj je, da se sprehodimo po domačem sadovnjaku; vas kar vidim, kako ste se sami pri sebi zamislili. Ja drevesa, ki jih imamo pred nosom, morda v domačem sadovnjaku, so najmanj opažena in kdo bi si mislil, da tudi ona premorejo zdravilno energijo. Večina dreves, ki rastejo v naših sadovnjakih ima zelo nežno energijo, ki je primerna prav za vsakega, tako breskev, marelica, sliva in jablana o kateri imam namen pisati. Jablana je bila cenjena že pri Keltih, tako zaradi svoje nežne energije, kot tudi zaradi zdravilnosti plodov. Edina izjema je oreh, energija oreha je zelo močna in v njegovi bližini se ni priporočljivo zadrževati dalj časa. Si bom v prihodnje vzela čas in kaj več napisala tudi o orehu, saj tak bavbav tudi ni.

O zdravilnosti plodov jablane bom tudi pisala kdaj drugič, danes pa kaj več o energiji jablane. Vedno znova me prevzame pogled na s sadovi bogato obloženo jablano in zdi se, da drevo samo pripoveduje zgodbo. Zgodbo o tem, kako pomembno je v življenju ne samo sprejemati, ampak tudi dajati in jablana nam vsako jesen nesebično daje svoje plodove. S tem nas uči, da so darovi, ki so nam bili dani, pa jih ne znamo dati drugim izgubljeni, znanje, ki ga obdržimo le zase, je nič vredno. Pa še to, če nič ne dajete, tudi dobili ne boste. Če se najdete med tistimi, ki imajo težave z dajanjem, s pretiranim skopuštvom, pojdite kdaj posedet pod krošnjo jablane, morda pa se bo v vas le kaj premaknilo. Energija jablane vpliva na srce, želodec in prebavni trakt, to so organi, ki so povezani z energijo dajanja in prejemanja.

Pa še to, če se boste odpravili k jablani, poiščite zdravo drevo, če boste to naredili jeseni, naj bo to drevo bogato obloženo z jabolki. Drevo, ki ne rodi ali pa rodi le na vsakih nekaj let, raste na energijsko slabem kraju. Ljudje smo namreč ena zelo čudna bitja ali pa smo taki postali v zadnjem času, ko smo izgubili stik z naravo in smo prepričani, da smo mi tisti, ki jo urejamo. Zato se obnašamo približno tako: ko postavimo hišo, naredimo še načrt za vrt in sadovnjak, natančno premerimo in načrtujemo kje bo posajeno kakšno drevo. Potem pa se zgodi, da katero izmed dreves nikoli ne rodi, saj zaradi neustrezne energije na kraju, kjer raste ne zbere dovolj moči, da bi se razvili plodovi in tudi dozoreli ali pa rodi le na vsakih nekaj let. Zgodi se tudi, da drevo nenadoma umre, pri marelicah in breskvah rečemo, da jo je zadela kap. Ljudje za to krivimo drevo, zagotovo je nekaj narobe z njim. Tako drevo izkopljemo, potem pa na isto mesto posadimo drugo, ki prav tako ne bo rodilo. Če drevo ne nekem kraju ne rodi, tam tudi drugo drevo ne bo rodilo in tretje prav tako ne. Samo ljudje smo tako trmasti, da ne bomo dovolili, da nam nek energijsko neustrezen prostor na vrtu že ne bo pokvaril našega načrta zasaditve. In potem vztrajamo pri svojem, narava pa pri svojem. Mi sadimo, drevesa pa ne rodijo ali pa vztrajno umirajo. Ampak načrt zasaditve je načrt zasaditve in se ga bomo držali in drevesa tudi. No sedaj mi je kar lažje, ko sem to zapisala, to mi je namreč že dolgo ležalo na duši in po navadi me kar bes popade, ko mi kdo razlaga, kako bo požagal in izkopal drevo, ki že leta ne rodi in potem bo na isto mesto posadil drugo. Po možnosti marelico, ki je na neustrezno energijo najbolj občutljiva.

Ja saj vem sedaj bo pa vas bes popadel in me boste vprašali, kako najti energijsko ustrezen kraj na vrtu. Preprosto! Prepričana sem, da vaša vrtna miza ali klop, če jo imate, stoji na energijsko zelo dobrem kraju. Zelo redko se mi je zgodilo, da sem prišla na obisk kam, kjer je vrtna miza stala na energijsko slabem kraju. Ljudje preprosto znamo izbrati pravi kraj na vrtu, kjer bomo posedeli in se napolnili z energijo. Na enak način kot ste znali izbrati pravi prostor za vrtno mizo, izberite prostor za drevo. Poiščite prostor, kamor boste z veseljem sedli. Če ne veste kateri prostor je to, vam predlagam, da hodite po vrtu tako dolgo, da boste res utrujeni, ko boste že čisto obupani od iskanja, takrat sedite in kraj, kamor boste sedli bo pravi. Vaše telo nagonsko ve, kje je prostor umirjene energije, kjer se bo odpočilo in si nabralo novih moči. Enostavno, samo malo kondicije potrebujete za hojo po vrtu.

Tako to je vse. Še urok? Pa naj bo! Tudi jablano povezujemo s čaranjem, zaščito pred zli uroki in seveda ljubeznijo. Če želite, da vam ljubljena oseba vrača ljubezen, potem morate v dlaneh pogreti jabolko, ponudite ga in če ga oseba poje, vam bo ljubezen tudi vračala. Če ne, pa poiščite koga drugega in utrgajte novo jabolko.

Pa lep zoprniški pozdrav!