Tudi na dopustu nisem lenarila

Fino je, da si lahko vsaj enkrat na leto privoščimo dopust. Tak pravi dopust z dodatkom morja, soli, sonca in lenarjenja. Moj dopust je imel vse te dodatke in na dopust je odpotovala tudi moja škatla s perlicami in vsem kar sodi zraven. Seveda ne gre, da perle ne bi šle na dopust, če bi ostale doma, bi se počutile grozno osamljene. Tako pa so tudi one uživale na soncu. Na morju je tako nastalo nekaj novega nakita...lahko mu rečem kar morski nakit, čeprav se kakšen kos nakita že blešči v zimskih prazničnih barvah.
Po fotografijah boste videli, da sem bila tudi na morju malo pridna, sicer bi se preveč zalenarila in je potem težko priti nazaj v ritem. Ena ogrlica je odšla od doma, še preden sem jo uspela pofotkati. Ne vem zakaj se mi to kar naprej dogaja.
Poleg nakita sem na morju nabrala brinjeve jagode, ki v moji kuhinji služijo kot začimba, mama jih vsako leto doda kisanemu zelju, zato sem jih nekaj nabrala tudi zanjo. Zase pa sem prinsela še kakšno kilo šipkovih plodov in doma že nastaja prvi letošnji šipkov kis.
Poskrbela sem za vse, vi pa uživajte v fotografijah novih kosov nakita.

Le lep zoprniški pozdrav vam pošiljam!

Po ogrlici še prstana

Očitno so me pritegnile ostre ravne linije in oblika kvadrata. Sedaj je pri meni vse kvadratno. Najprej je bilo kvadratno zapenjanje ogrlice za Bernardo, sedaj sta nastala še kvadratna prstana. Pa ne samo to, nastala sta moja prva dva prstana sploh. Tako sem bila zadovoljna, ko sem naredila prvega, da sem takoj isti dan naredila še drugega. Eden za Bernardo, da ima skupaj z ogrlico komplet in drugi zame. To se redko zgodi, da kak ostane še zame. No ta je. Seveda sedaj razmišljam še o uhanih, pa o kakšni zapestnici v katero bi vključila kak kvadratni element. Bom izkoristila, dokler me ta kvadratna navdušenost še drži, potem bom zagotovo našla kaj novega.

Fotke za pokušino so priložene in samo za informacijo, tisti prstan s kristalom na sredi je moj. Aja še to, s fotografiranjem se je izživljal Saša. Hvala!

Sedaj pa le še lep zoprniški pozdrav vsem in uživajte v poletju kolikor ga je še pred nami.

 

 

 

Še ena ogrlica za sodelavko

Tudi ta je kar dolgo čakala na lastnico, bolje rečeno lastnica je dolgo čakala nanjo. Perlice je kupila sama, jaz sem se samo morala potruditi, da jo izdelam. Pa sem jo. Sicer po dolgem času. Malo dolgo je trajalo zato, ker sem eksperimentirala z vzorcem same ogrlice, malo pa zato, ker sem "gruntala" kako narediti ogrlico, ki bo imela zapenjanje spredaj, pa bo pri tem videti malce odpuljena. Koliko mi je uspelo, boste ocenili sami.
Vsekakor je odpuljena...pa lepa tudi.
Imejte se lepo in lep poletni zoprniški pozdrav vsem!

Ogrlica za sodelavko

Ta je bila namenjena za rojstni dan. Malo sem se obirala in zbirala ideje, potem pa je bilo potrebno pohiteti. Malo drugačna, sicer pa čisto v mojem stilu. Ogrlici se je pridružila še zapestnica, sodelavka me je celo spremljala v trgovino, ko mi je zmanjkalo perlic, vendar na srečo ni nič posumila.
Če mi je uspelo, boste ocenili sami. Res je, da sem se tokrat lotila novega načina zapenjanja, ki sem ga pogruntala sama, kar je tudi nekaj vredno in sodelavka je z darilom videti zadovoljna.
Slike prilagam za ogled.
Pa lep zoprniški pozdrav vsem!
Zofi

Krokodilje oči

Če mislite, da bom pisala o kakšnih posebnih zvarkih, katerih glavna sestavina so krokodilje oči, potem se motite. Pisala bom o tem, da sem tudi preko zime bila pridna in ustvarjalna, tako se lahko pohvalim z novim kompletom nakita, ki sem mu sama dala ime krokodilje oči. Poleg tega, da je to prvi komplet, ki sem mu dala ime – saj če ga bolj podrobno pogledate v njem res vidite krokodilje oči, je to tudi prvi komplet, ki se poleg ogrlice in zapestnice ponaša še z uhani. Sem kar malo ponosna, da mi je to uspelo. Poleg tega kompleta sem to zimo naredila še eno ogrlico za gusarske dame in še eno zapestnico, ki sem jo poimenovala kar veriga neskončnosti. In sedaj vse dajem na ogled.

Za konec vam želim le še veliko ustvarjalnosti in lep zoprniški pozdrav vsem!

Lipa

Precej časa nisem nič napisala o energiji dreves. Morda je sedaj pravi čas, da nadaljujem s to temo. Tokrat sem si izbrala lipo. Lipa je drevo, ki so ga naši predniki pogosto sadili na svojih domačijah, saj so verjeli, da varuje pred neurji in zli duhovi. Prav tako so verjeli, da prinaša srečo in je prijateljica ljudi. Iz preteklosti so znane tudi vaške lipe, pod katerimi so se zbirali vaščani in sprejemali odločitve pomembne za skupnosti, kjer so razsojali o vaških sporih ali pa je pod lipo bil prostor namenjen druženju ljudi. Lipa je bila pogosto simbol vaške samouprave. Ta vloga lipi ni bila dodeljena po naključju, to spoznamo, ko se poučimo o lastnostih energije, ki jo drevo oddaja. Lipa oddaja energijo sprave in prijateljstva. Energija lipe prinaša trdno zdravje in dolgo življenje. Že v preteklosti, so ljudje objemali lipo, da bi si zagotovili dolgo življenje. Pa ni samo energija drevesa tista, ki nas pritegne. Pozno pomladi nas lipa razveseli s cvetjem, ki ga naberemo in posušimo za čaj. Lipovec cveti junija, medtem, ko lipa cveti teden ali dva prej. Čaj iz lipovega cvetja pomaga pri preganjanju prehlada in kašlja, še najbolj pa je znan učinek pospeševanja potenja. Zato je priporočljivo, da lipovega cvetja ne dodajamo čajnim mešanicam, ki jih nameravamo uživati skozi vse leto, sploh pa lipovega čaja ne pijemo poleti, ko je že tako dovolj toplo in se potimo že zaradi zunanjih temperatur. Lipov čaj je čaj zime. Poleg tega lipov čaj pomaga pri nespečnosti, umirja živahne otroke, odpravlja občutke tesnobe. Včasih so rekli, da lipov čaj povzroča, da je kri bolj tekoča, kar pomeni, da imamo manj možnosti za infarkt. V času prehlada bo dobro dela tudi kopel pripravljena iz lipovih cvetov. Le tistim s težavami s srcem se pitje lipovega čaja odsvetuje. Lipa je na nek način mistično drevo. Ptice prav rade gnezdijo med njenimi vejami. One že vedo, kje si lahko naberejo moči in se odpočijejo. To so vedeli tudi naši predniki, prav zato so lipo sadili ob domačijah, cerkvah in na križpotjih, kjer so pod njimi počivali furmani. Moderne generacije smo izgubile stik z naravo in drevesi, pa vendar opažam, da nas je vse več, ki počasi iščemo poti nazaj. Upam, da vas je prispevek spodbudil in boste tudi vi kdaj našli pot do lipe in se prepustili njeni blagodejni energiji.

Še urok. Če boste pepel lipovega lesa stresli na polje, boste repo obvarovali pred repnimi ušmi. Še bolj mi je všeč urok, ki pravi, da če uročeno živino udarimo z lipovo palico, udarec zadene tudi čarovnico, ki je uročila živino in jo s tem spravi k pameti.

Tako, to je vse, le še lep zoprniški pozdrav vsem!

Čas, ko se zdi, da zeliščarji spimo

Začetek januarja je in zdi se, da je sedaj čas, ko zeliščarji spimo. Pa ni tako. Ta vikend bo v moji kuhinji dozorelo drugič nastavljeno šipkovo vino, ki je osnova za šipkov kis. Poleg tega, da letos že drugo leto zapored pripravljam šipkov kis, sem se lansko jesen prvič odločila za pripravo kisa iz plodov jerebike. Že septembra sem našla zrele plodove jerebike in ker je jerebika nekoliko manj aromatična in ob nastajanju vina izloči manj barve kot šipek, sem se odločila, da bom vino in kis iz jerebike pripravila le enkrat. Pri šipku pa sem postopek ponovila dvakrat. Sedaj zagotovo mislite, da sem pomešala pojme in popila preveč šipkovega vina in tako enkrat pišem o vinu drugič o kisu. Zadeva je taka, da ob vretju nastane najprej vino, potem pa iz njega kis. Postopek pri pripravi vina iz šipka ali jerebike je pri obeh enak. Približno kilogram plodov operem in jih vsujem v velik steklen kozarec. Nato prevrem 4 litre vode in ¾ kilograma sladkorja. Pustim, da se sladkana voda ohladi in nato z njo prelijem plodove v kozarcu. Kozarec prekrijem z bombažno krpo, potem pa počakam štiri tedne. V tem času se v kozarcu namnožijo kvasovke, ki jim je zaupana zelo pomembna naloga. Navadno, sladkano vodo v kateri se kopajo plodovi šipka ali jerebike  morajo spremeniti v vino. Po štirih tednih je zabava za kvasovke zaključena in vino, ki je nastalo v tem času je primerna osnova za kis. Da iz takega vina nastane kis, je potrebno vino odcediti s plodov, preliti v drug kozarec in nanj nastaviti kisovo gobico ali pa doliti deciliter dobrega domačega kisa. Meni je bolj všeč kisova gobica. Pri šipku postopek s sladkano vodo ponovim še enkrat, saj je v plodovih še dovolj dobrih snovi za pripravo vina. Potem plodove zavržem, plodove jerebike zavržem že po prvem vretju. Potem, ko sem vino odlila v poseben kozarec, je potrebno še kakšne štiri tedne, da iz vina nastane kis. Pri tem se alkohol spremeni v ocetno kislino in tako nastane dober domač kis. Tisti iz jerebike je malce trpek, tisti iz šipka pa zelo nežen. Sama pripravim dovolj kisa za vso leto.

In prav sedaj čakam, da bo v petek mlada luna, potem bom odcedila drugič pripravljeno šipkovo vino in nanj nastavila kisovo gobico. Kis, ki pa že zori, bom zalila z malo vode. Sama na štiri litre kisa dodam približno deciliter vode. To ponovim vsak mesec in sicer tisti teden med mlado luno in prvim krajcem. Se sprašujete zakaj? Zato, ker ne morem iz svoje coprniške kože in ker moram vsako zadevo narediti malce coprniško. No, to je za hec. V resnici je potrebno domač kis vsak mesec zaliti z vodo, da ne postane preveč kisel in na koncu neuporaben. Da je zato najbolj primeren čas med mlado luno in prvim krajcem, pa je že moja babica vedela povedati. Ob času mlade lune se kis prične obnavljati, zato je dobro, da se mu v času med mlado luno in prvim krajcem prilije malo vode, s tem se kis dolgo časa ohranja svež in mlad. Moja babica se je držala pravila, da se zalivanje kisa opravi prvi petek po mladi luni. Sama pri tem nisem tako natančna in to opravim pač en dan med mlado luno in prvim krajcem. Tako se tudi v zimskem času najde kaj za počet.

Vsi, ki vas lepo in prav nič zimsko vreme vleče v naravo, že lahko nabirate regrat, ki konec meseca oktobra spet postane užiten. No, saj užiten je tudi poleti, vendar nas takrat motijo trdi listi, pozno jeseni, pa listi spet postanejo mehkejši. Poleg regrata lahko v tem času za solato nabirate navadno zvezdico, ki se v šopih bohoti na njivah in vrtovih. Navadna zvezdica je sicer zelo nadležna rastlina, ki pohiti z rastjo vsakič, ko je temperatura le malo nad ničlo, vendar zelo bogata s C vitaminom, ki ga prav sedaj v prehrani primanjkuje.

Upam, da sem vam navrgla nekaj idej o tem, kaj bi počeli v času, ko se zdi, da ni nič za počet.

Še urok, tokrat nekaj za zdravje in srečo, ker je začetek novega leta. In sicer, plodovi in cvetni listi šipka v čajnih mešanicah ne prinašajo samo zdravja, ampak tudi srečo. Torej, če želite trdno zdravje in srečo v življenju, potem pijte šipkov čaj.

Pa lep zoprniški pozdrav vsem!