Robida in malina

Saj vem, sedaj, ko ste prebrali naslov, ste sami pri sebi pomislili, da sem čisto znorela. Robide in maline še niso niti dobro zacvetele, zrele bodo pa komaj julija ali avgusta. To vedo tudi kosi, ki hodijo redno na oglede, jaz pa, kot da živim na nekem drugem planetu. Mesec maj je komaj in Zofka piše blog o robidah in malinah. Kosi se bodo še ves teden krohotali. Da slučajno ne bo kdo počil od smeha, naj kar takoj povem, da ne bom pisala o svetleče črnih in dlakavo rdečih plodovih, te bom pustila za takrat, ko se vrnem iz dopusta. Danes bom pisala o robidovih in malinovih listih. Aha, sedaj se pa kremžite. Pa ni potrebe. Listi maline in robide so v kakšni čajni mešanici odlični, pa ne samo to, njihov okus je dovolj odrasel tudi za samostojen čaj. Samostojen čaj iz listov robide in maline je nežnega, svežega okusa. Mene vedno spominja na pomlad. Sliši se čudno, toda tako kot kdo reče, da v zraku diši po pomladi, vedno mislim, da če bi pomlad imela svoj okus, potem bi to lahko bil okus čaja iz malinovih in robidovih listov. In listi imajo ogromno C vitamina. Tudi to ste prav prebrali. Pravzaprav imajo robide in maline toliko C vitamina, da ga ni bilo mogoče vsega spraviti v plodove in potem so ga nekaj uskladiščile še v liste. Zelo priročno. 

Čaj iz listov robide in maline lahko pijete prav vsak dan in pri tem ne bo nobenih stranskih učinkov, celo otroci ga lahko pijejo v neomejenih količinah. Menda pomaga pri želodčnem in črevesnem katarju. Sicer pa tako kot večina pomladanskih zelišč čisti kri in dihalne poti, pomaga uravnavati krvni sladkor, grgranje poparka iz listov robide, pa naj bi pomagalo pri krvavitvi dlesni. V preteklosti, ko naši predniki še niso poznali nakupovalnih centrov in se preko zime niso ukvarjali z uvozom južnega sadja, so bili prehransko vezani na to kar so imeli doma. Proti koncu zime je njihova hrana bila vitaminsko vedno bolj revna, sploh, ko so pošle zaloge kislega zelja, se je pomanjkanje C vitamina najprej pokazalo pri krvavitvi dlesni in takrat so mladi listi robide in maline bili cenjeni veliko bolj kot v današnjih časih. Pa ne samo to, prednikom so prvi pomladni vir C vitamina nudili mladi listi bukve in lipe, ki so končali v solati. Listi robide in maline so zaradi drobnih trnov, ki jih poraščajo, za solato neprimerni.

Tako, če si želite okusiti pomlad, potem imate še vedno čas, da naberete liste robide in maline. Sprehodite se do kakšne sončne gozdne jase in naberite mehke, mlade liste proti vrhu rastline. Previdno, da ne boste preveč opikani. 

Še urok? Na misel mi pride samo ta, ki pravi, da če si ženska v času nosečnosti zaželi maline in se v tistem z roko nevede dotakne kje na telesu, bo njen otrok na tistem mestu imel znamenje v obliki zrele maline. Če to drži, ne vem. Toda moja sestrična ima hči s takšnim znamenjem. Morda pa je kaj na tem.

OK, pa lep zoprniški pozdrav vsem!

Breza

Sem hotela ta prispevek napisati v takem zelo učenem tonu, o tem kako krhka na videz je breza in kako močna in uporna je v resnici. Pa hotela sem napisati, kako super je njena energija za zdravljenje čustvenih in telesnih ran in o tem kako pomaga pri novih začetkih, ampak prispevek kar noče nastati…bolj ko silim besede v te učene tirnice, bolj nočejo tja.

V bistvu je breza eno tako super čarovniško drevo, menda so metle čarovnic bile narejene iz brezovih vej, pa tudi sicer, se da z brezo dobro čarati. Čarobne palice res niso bile narejene iz brezovega lesa, so pa brezov les uporabljali za zaščito, celo pred strelo, saj v brezovo drevo strela menda ne udari. Včasih, ko so bili časi bolj romantični in so dojenčki spali še v zibelkah, mame pa niso imele težav katero znamko vozička izbrati in si niso belile glave s tem ali so to sezono moderni tisti s štirimi ali tisti s temi kolesi, so za zibelke uporabljali les breze, ta je otroka varoval pred demoni in uroki, pa še v ljubezni so si pomagali z brezovo skorjo. Tam je bil urok tak: ob Luninem mlaju je potrebno izrezati kos brezove skorje, na notranjo stran lubja napisati ime osebe, ki vam je všeč, lubje potem posušite in ga zažgete kot kadilo. Sama tega še nisem poskusila, tako da so vsakršne izkušnje zelo dobrodošle, da bom v prihodnje lahko blog podprla tudi s takšnimi dokazi.

No sedaj sem pa čisto zabluzila, pa samo o energiji breze sem hotela pisati. V bistvu spada breza med tista drevesa z zelo nežno energijo, tako kot jablana, lipa, češnja in podobno. Ko opazujemo brezo, se zdi, da njene veje božajo vse okoli sebe in takšna je tudi energija breze. Božajoča. Božanje in nežne dotike potrebujemo, kadar nam je hudo, ko smo ranjeni, prizadeti in energija breze boža in celi naše čustvene rane, pomaga nam preboleti izgube, ki nas doletijo v življenju. Ker je breza drevo, ki prva požene na področju, ki ga je prizadela kakšna nesreča, tako tudi nam pomaga, da se po padcu ali izgubi ponovno postavimo na noge in začnemo živeti. Les breze je zelo prožen in je zato veter ne zlomi zlahka, tako bo tudi nam bo pomagala, da bomo postali bolj prožni, da nas življenjske težave ne bodo zlomile. Breza v nas uravnoteži moško in žensko energijo, kar se mi zdi zelo pomembno, sploh, ker so sedaj taki časi, da vsi, tudi ženske delujemo z vedno več moške energije, saj se zdi, da drugače v tem svetu sploh ni več mogoče uspeti. Vse se zdi borba, grebanje, komolčenje in vse to spodbuja moška energija v nas. Vse bolj pozabljamo, da se da delati tudi drugače in uravnoteženje moške in ženske energije bo spodbudilo ustvarjalnost na področjih za katera imamo dane sposobnosti, kar je veliko bolje od borbe. Energija breze, bo prizemljila naš ego, da ta ne bo butnil na dan takrat, ko ni nobene potrebe in nas imel kar naprej v oblasti. Da bomo vedno več delovali iz sebe in vedno manj iz našega ega, da bomo stvari in dogajanja bili sposobni videti tudi iz drugega zornega kota.

Ker je breza drevo z izrazito žensko energijo, bo v veliko pomoč ženskam, ki zaradi čustvene prizadetosti ali zlorabe ne morejo sprejeti svoje ženskosti in zatirajo žensko v sebi. Pa da ne bo kdo pomislil, da je energija breze namenjena samo ženskam. Niti slučajno. Tako moški kot ženske potrebujemo uravnoteženo žensko in moško energijo. Ženskam pa bo energija ženske pomagala odkriti že dolgo pozabljeno žensko v nas.

Kaj naj še dodam? Nič, samo do breze se je potrebno sprehoditi. Ja pa tu je še en link na sliko brez, ki mi je bila zelo všeč.

Pa en lep zoprniški pozdrav vsem!

Čemaževi popki

Tako, pa sem spet nazaj. Čeprav je vmes bilo videti, kot da sem poniknila ali pa me je napadla kakšna čudna neozdravljiva vrsta lenobe. Ni ravno tako. Pomlad je, zunaj je vse cvetoče in jaz imam vedno manj časa za računalnik, potem pa se zdi, kot da nič ne delam. Pa sem delala vmes. Pa še kako. Čisto malo še manjka in bom dokončala kvačkano, pomladno – poletno bluzo za kolegico iz gledališke skupine. Obljubim, da bom objavila fotke ko bom končala, soglasje bodoče lastnice sem že pridobila. Nabrala in posušila sem vsaj za dve košari zelišč, ki bodo končala kot čaj, naredila sem pesto iz čemaža in ravno zadnji trenutek ujela čemaž preden je zacvetel. To je bilo prav za prvi maj, ko sva s Sašo obiskala grad Trakoščan in naredila en velik sprehod okoli jezera. Tam je bila velika gozdna jasa na gosto porasla s čemažem in njegovi popki so tako pogumno stegovali vratove proti soncu, da se nisem mogla upreti nabiralski strasti. Nabrala sem vrečko čemaževih popkov in jih doma vložila v kis. Ta gurmanska specialiteta se dobro poda k suhim salamam, narezkom, siru in povsod kamor se poda česen. Toliko, da boste vedeli, da nisem pozabila na objave na blogu, ampak nekega časa za to pa res nimam.

Se pa v tem prispevku javno opravičujem carinikom na slovensko hrvaški meji zaradi švercanja čemaža in obljubim, da tega več ne bom počela, razen, če me bo spet zaneslo.