Uspelo mi je! Ta ogrlica je bila dokončana do rojstnega dneva moje prijateljice, vendar nisem hotela nič objaviti na blogu, da slučajno ne bi prebrala prispevka in posumila, da bo ogrlico dobila za darilo. Praznovanje rojstnega dneva je minilo, ogrlica je bila pofotkana že pred tem in fotke so na objavo počakale v skladišču.
In danes…taaaaddaaammm. Tukaj je moja prva kvačkana ogrlica iz perlic. Priznam, da mi je dala vetra in posivela še nekaj las. Ko bi videli moje priprave na kvačkanje. Najprej sem na internetu poiskala navodila kako poteka kvačkanje ogrlice, si ogledala filme o izdelavi in vse je bilo videti otročje lahko. Perlice nasnuješ na bombažno nit in potem kvačkaš. Nič lažjega. Pa se je zataknilo že takoj na začetku. Bombažno nit sem vdela v šivanko in pričela nizati perlice. Nanizala sem jih samo do ušesa šivanke, naprej pa niso hotele, saj je uho šivanke bilo preveliko za ozko luknjo perlic. Takoj drugi dan sem odšla v trgovino z materialom za šivanje in tam kupila šivanke z najožjimi ušesi, vendar sem doma ugotovila, da so tudi te prevelike za drobcene perle. Moje razočaranje je bilo neskončno, vendar je v meni vrtal dvom. Na internetu sem videla krasne fotke izdelanih ogrlic, torej mora obstajati način, da perle spravim na nit, nekje mora biti »fora«. Ponovno sem se lotila brskanja po internetu in ugotovila, da za nizanje perl obstaja posebna igla in celo mlinček za nizanje. Takoj drugi dan sem odšla v trgovino z art materialom in želela iglo za nizanje perl. Tam pa o tej igli še slišali niso. Kljub temu, da se tam da dobiti vse vrste perl, pa nimajo igle za nizanje. Poslali so me v trgovino s šiviljskim materialom, ko sem jim nekako dopovedala, da tam tega nimajo, so samo skomignili z rameni, češ potem naj se znajdem po svoje. Mlinčka za nizanje perl raje nisem niti omenila. Na mojo veliko srečo sem iglo za nizanje perl našla v Skrinji, ker imajo desetino toliko stvari, kot v trgovini z art materialom. Nizanja perl sem se tisti dan lotila takoj po prihodu iz službe. In potem kvačkanje…in razdiranje narejenega, pa kvačkanje in razdiranje, pa… Moja ogrlica ni hotela biti podobna tistim lepim izdelkom na fotografijah iz interneta. Ne vem kako mi je vedno znova uspelo, da sem po prvem narejenem centimetru šestim perlam iz osnove začela dodajati vedno več in več perl. Ko sem ugotovila kaj sem naredila, sem hotela to število perl zmanjšati, tako je v kakšnih sedmih neuspelih poskusih ogrlica bila najbolj podobna kači, ki je za kosilo pojedla miš. Najprej tanka, potem vedno bolj debela in spet tanka. Do onemoglosti sem gledala filme na internetu, kjer so natančno razlagali postopek kvačkanja, se spet lotila dela in spet razdirala in spet gledala film. Dokler nisem ugotovila kaj počnem narobe. Spet je bila kriva moja furjavost in prepričanje, da jaz pa to znam. No potem pa je delo steklo in je teklo … in teklo …do ogrlice, ki je pred vami. Kar ponosna sem nanjo. Pa tudi prijateljica je bila vesela.
Še urok? Hmmmm, če dobro premislim, ga sedaj več ne potrebujem, takrat pri šestem neuspelem poskusu, pa sem rotila vse sile neba, naj uročijo perle, da se bodo te kar same poravnale v ogrlico. Ni pomagalo. Včasih smo tudi zoprnice zelo nemočne, sploh, ko moramo pomagati sebi.
Pa lep zoprniški pozdrav vsem!
